Medicinsko zdravljenje debelosti se začne s temeljitim pregledom, telesnimi meritvami in oceno zdravstvenega stanja. Namen prve obravnave je pridobiti celovito sliko in presoditi, ali je zdravljenje z zdravili za posameznika primerno.

Pred začetkom zdravljenja so potrebni laboratorijski izvidi, ki naj ne bodo starejši od treh mesecev:

• kompletna krvna slika,
• krvni sladkor na tešče,
• lipidogram,
• TSH,
• jetrni testi,
• urea,
• kreatinin,
• elektroliti.

Na podlagi pregleda, telesnih meritev in laboratorijskih rezultatov se individualno določi nadaljnji pristop.

Zdravila so vedno del celostnega zdravljenja debelosti. Delujejo na presnovne in hormonske poti v možganih, povezane z uravnavanjem apetita. Pomagajo lahko:

• zmanjšati občutek lakote,
• zmanjšati hrepenenje po hrani,
• povečati občutek sitosti,
• zmanjšati oziroma »utišati« prehranski šum,
• upočasniti praznjenje želodca.

V programu zdravljenja sta navedeni dve učinkovini:

Semaglutid (Wegovy) je agonist receptorja GLP-1. Zmanjšuje občutek lakote in pogosto tudi hrepenenje po hrani ter povečuje občutek sitosti in polnosti želodca.

Tirzepatid (Mounjaro) je agonist receptorjev GLP-1 in GIP ter tako deluje na več poti, povezanih z uravnavanjem apetita in presnove.

Zdravili se uporabljata v obliki podkožne injekcije enkrat tedensko, zdravljenje pa poteka pod zdravniškim nadzorom.

Najpogostejši neželeni učinki so praviloma prehodni in vključujejo:

• slabost,
• bruhanje,
• drisko.

Redkeje se lahko pojavita akutno vnetje trebušne slinavke ali akutno vnetje žolčnika, predvsem pri ljudeh z že prisotnimi žolčnimi kamni. Prav zato sta individualna izbira terapije in zdravniško spremljanje pomemben del zdravljenja.

Cilj medicinskega zdravljenja debelosti ni hitro hujšanje za vsako ceno, temveč strokovno vodeno in čim bolj varno zmanjševanje telesne teže.

Sodobna zdravila lahko pomagajo vplivati na mehanizme, zaradi katerih je dolgoročno uravnavanje telesne teže težavno. Z zmanjševanjem lakote in hrepenenja po hrani, večjim občutkom sitosti ter zmanjševanjem prehranskega šuma lahko posamezniku olajšajo nadzor nad prehranjevanjem.

Glavne koristi celostnega pristopa so:

• manjši občutek lakote in hrepenenja po hrani,
• daljši občutek sitosti,
• manj prehranskega šuma in stalnega razmišljanja o hrani,
• strokovno vodeno zmanjševanje telesne teže,
• individualno prilagojena izbira zdravljenja,
• redno zdravniško spremljanje in večja varnost terapije,
• obravnava debelosti kot zdravstvenega stanja, ne zgolj estetskega problema.

V Estetiki Testen je zato poudarek na premišljenem, individualnem in dolgoročnem pristopu. Namen zdravljenja ni doseganje določene številke na tehtnici, temveč ustvarjanje boljših pogojev za obvladovanje telesne teže, zdravja in počutja.